Slovenska bibliografija

Monitor, februar 1999

Slovenska bibliografija na plošči

Narodna in univerzitetna knjižnica že vrsto let zbira knjižno gradivo, serijske publikacije, članke ter drugo knjižnično gradivo (zvočne zapise, kartografsko gradivo …). Poleg tiskane Slovenske bibliografije že nekaj časa pripravljajo tudi izdajo na CD-ROMu – tokratna je že četrta po vrsti.

Nastanek Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno uporabo ustanovljeni knjižnici pri ljubljanskem liceju. Licejska knjižnica je že leta 1807 dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je knjižnica postala deželna Študijska knjižnica. Po koncu prve svetovne vojne je 1919. leta s preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani 1919 je knjižnica prevzela še funkcijo in naloge centralne univerzitetne knjižnice.

Slovenska nacionalna bibliografija je katalog vseh publikacij, ki so napisane v slovenskem jeziku, imajo slovenskega avtorja ali pa so izšle pri slovenski založbi (upoštevani so tudi zamejski in izseljeniški založniki in izdajatelji). Bibliografija vključuje izvirna dela slovenskih avtorjev, prevode del slovenskih avtorjev v tuje jezike in tuja dela, prevedena v slovenščino ter celotno produkcijo slovenskih založb. Slovenska bibliografija nastaja na osnovi obveznega izvoda publikacij in spremljanja produkcije zamejskih in izseljeniških založnikov.

Narodna in univerzitetna knjižnica izdaja Slovensko nacionalno bibliografijo v tiskani obliki že od leta 1945. Do leta 1985 je tiskana bibliografija izhajala letno in je vsebovala popise knjig, serijskih publikacij, člankov in drugega gradiva. Od leta 1985 dalje izhaja štirikrat letno in popisuje samo knjige. Na plošči Slovenska bibliografija so zapisi o monografskih publikacijah, ki so izšle po letu 1988. Vključeni so zapisi za knjige in brošure, za elektronske publikacije, glasbene tiske in kartografsko gradivo, in to tako prave založniške izdaje, kot tudi izdaje samozaložnikov. V zbirki so tudi zborniki s posvetovanj, jubilejni zborniki in radijske igre, ki jih izdaja Radio Slovenija.

V primerjavi s tiskano izdajo ima različica na plošči kup prednosti. Glavna med njimi je seveda možnost hitrega in učinkovitega iskanja, saj lahko bibliografske zapise iščemo po avtorju, naslovu, založbi, letu izida… Na plošči je zelo dobro stvarno kazalo (indeks – program ga imenuje slovar?), ki omogoča hitro izbiro vrednosti za katerokoli polje. Rezultate poizvedbe lahko izpišemo v standardnem, ISBD, UNIMARC ali zapisu ISO 690, poleg tega pa jih lahko uredimo po (skoraj) kateremkoli polju. Bibliografijo lahko tudi natisnemo ali pa jo shranimo v datoteko.

Programsko opremo za narodno bibliografijo je izdelalo podjetje i-Rose. Program je enostaven in uporaben, ni pa najnovejši. Ima namreč nekoliko okoren uporabniški vmesnik z velikimi gumbi in nerodnim načinom izpisa. Tega nikakor ne moremo prilagoditi svojim zahtevam, saj ne moremo spremeniti niti tako osnovne stvari kot je širina stolpca. Program pa ima tudi nekaj lepih lastnosti. Omenimo le dve: prva je možnost hitrega preklopa med izbranim jezikom (poleg slovenščine imamo na razpolago tudi angleščino); druga pa možnost poganjanja programa neposredno s plošče (kar dandanes še vedno ni pravilo).

Da Slovenska bibliografija ne bi bila le uporabna – običajni smrtniki si z njo zagotovo ne bodo pogosto krajšali časa – so poskrbeli tudi za njeno zunanjo podobo. Ploščo namreč dobimo v lični mapi, ki jo krasi detajl z vhodnih vrat znamenite Plečnikove stavbe. Tudi priložena navodila, za uporabo so povsem uporabna, žal pa celotno podobo nekoliko kvari neroden jezik, ki tako ugledni ustanovi, kakršna Narodna in univerzitetna knjižnica brez dvoma je, nikakor ne pristoji.

Slovenska bibliografija je soliden izdelek, ki bo vsakemu knjižničarju krepko olajšal življenje. Preostale bo najbrž odvrnila odločno previsoka cena.

Marko Kovač

Slovenska bibliografija 4
Kaj: Plošča z zapisi o monografskih publikacijah, ki so izšle po letu 1988.
Zahteve: Okna, enota CD-ROM; programa ni treba namestiti na disk.
Izdeluje: Narodna in univerzitetna knjižnica, www.nuk.uni-lj.si, 061/200 11 10.
Cena: 10.000 tolarjev.
Za: Deluje zanesljivo, omogoča poizvedbe po vseh poljih, mnogo primernejša od tiskane izdaje.
Proti: Nekoliko neroden vmesnik, visoka cena.