i-Rose d.o.o.
|
 | | Bibliografija v novem mediju
(Delo, 12. 10. 1994)
Na letošnjem blejskem posvetovanju Zveze bibliografskih društev Slovenije so predstavili tudi izdajo prve domače bibliografije na CD ROM. Knjižnice v času sprememb je nedvomno pravšnji naslov za osrednjo temo letošnjega posvetovanja slovenskih bibliotekarjev, ki je potekalo 10. in 11. oktobra na Bledu. Glede na to, da se je razvoj računalniških sistemov na področju obdelave knjižničarskega gradiva pri nas začel šele leta 1988 z razvojem sistema COBISS, ki ga vzdržuje Inštitut informacijskih znanosti Maribor, bo najbrž potrebnih še veliko korakov, da bodo pridobitve računalniškega lahko izkoriščali tudi čisto "navadni" odjemalci.
V tem smislu izid prve slovenske bibliografije na CD-ROM, ki so ga s pomočjo podjetja za izdelavo multimedijskih komunikacij (njihov je tudi programski paket za vodenje knjižnic MOLJ) I-ROSE iz Laškega pripravili v NUK, nedvomno predstavlja enega pomembnejših dosežkov, saj bodo z njim podatki o domači knjižni produkciji (zaenkrat resda šele za leto 1993?!) na voljo tudi uporabnikom domačih osebnih računalnikov.
Slovenska bibliografija, ki je od leta 1945 do 1984 izhajala letno, od 1985 pa le s podatki o knjižnih izdajah vsake tri mesece, danes nastaja kot eden izmed produktov t. i. on-line dostopnega vzajemnega kataloga. Podatki na CD-ROM so tako prenešeni iz lokalne baze COBISS, CD pa je prilagojen za okolje windows. Na en CD je mogoče spraviti šestdeset letnih knjižnih bibliografij, tako da bo njegovo izhajanje prilagojeno daljšim obdobjem vendar vedno vključujoč vse predhodne informacije.
Željene podatke je mogoče iskati po besednem ali fraznem načinu, po imenu avtorja, delnem in seveda celotnem naslovu, založbi, ključnih besedah, korporacijah, po sistemu UDK, po sistemu homonimov in sinonimov, alternativnih imenih oz. psevdonimih avtorjev, upoštevana pa so tudi vsa diakritična znamenja. Izpis podatkov je lahko univerzalen ali klasičen. torej v obliki kataloškega listka, medtem ko je uporabniku na vseh ravneh na voljo pomoč. Pridati pa je treba, da bibliografija poleg knjižnih izdaj ne vsebuje tudi podatkov o vseh drugih natisnjenih publikacijah in nima vnešenih vsebinskih povzetkov obdelanih bibliografskih zapisov. To pa je nedvomno kar velika pomanjkljivost, zlasti za potencialne študijske uporabnike.
Za strokovno mnenje o tem dosežku domačega znanja pa bo vsekakor treba počakati na kritiški zapis enfant terribla slovenskega računalništva Mihe Mazzinija.
ŽENJA LEILER | | | | | |
| |
